Likvidacija podjetja

Likvidacija podjetja je lahko nujna po insolvenčnem postopku ali pa jo prostovoljno izvede lastnik. V obeh primerih se poslovanje konča, premoženjske predmete — če je mogoče – prodamo, posamezne predmete, ki jih ni mogoče prodati, lahko morda podarimo, ostalo pa ob upoštevanju okoljevarstvenih predpisov odstranimo. Ob likvidaciji so dogajanja okoli financ močno odvisna od tega, ali je lastnik podjetja likvidacijo želel ali pa ga je vanjo prisilila trajna kriza podjetja. Če odmislimo primere, ko lastnik namerno povzroči insolvenco zato, da bi oškodoval upnike in se osebno okoristi, je likvidacija v okviru insolvenčnega postopka za podjetnika vedno nezaželena, saj s podjetjem izgubi vir dohodkov in svoje premoženje, ki je morda še vezano v podjetju. Likvidacijo preprečimo pravzaprav samo tako, da ustanovimo družbo, ki prevzame nelikvidno družbo; ustanovi jo lastnik podjetja ali tretja oseba z novim kapitalom in jo kot potencialnega kupca predstavita insolventemu podjetju. Ali ta družba lahko prevzame podjetje, odločata predvsem skupščina upnikov in insolvenčno sodišče. Do prostovoljne likvidacije pride praviloma le, če podjetja ni mogoče prodati ali če si lastnik od likvidacije obeta večji dobiček kot od prodaje podjetja v celoti. Vendar prav tako, kot ni zastonj vstop v podjetniško življenje, ni zastonj tudi izstop iz njega. Veliko znesejo odpravnine sodelavcem, ki izgubijo zaposlitev; o odpravninah se s podjetnikom dogovorijo v okviru socialnega plana. Izplačila zahtevajo tudi pasivirane obveznosti (tiha bremena), ki niso bile navedene ali so bile navedene z nezadostno vrednostjo. To so n.pr. zagotovila pokojnin iz pokojninske blagajne podjetja, ki niso navedena v pasivi (t.im. stara zagotovila), nikakršne ali premajhne rezervacije za odstranitev škode, povzročene na okolju vključno z obveznostjo rekultiviranja (predvsem pri rudarskih podjetjih), latentne odškodninske obveznosti iz nedokončanih pravnih postopkov in tekočih garancij brez zadostno oblikovanih rezervacij. Po drugi strani pa izkupički od prodaje kažejo, ali se v določenih premoženjskih predmetih v bilanci dejansko skrivajo želene tihe rezerve in ali premoženjski predmeti, ki niso navedeni v bilanci (n.pr. patenti, ki jih je izdelalo podjetje samo), prinašajo izkupičke od prodaje. Finančni rezultat likvidacije je očitno povezan s težko predvidljivimi tveganji. Napačna je domneva, da podjetniku po koncu likvidacije ostane likvidacijski dobiček v višini lastnega kapitala, izračunanega z bilanco pred začetkom likvidacije, ob upoštevanju načela going-concern. Za približno sliko o pričakovanem likvidacijskem dobičku moramo sestaviti bilanco, v kateri so s posamično prodajno vrednostjo navedeni vsi premoženjski predmeti in dolgovi vključno s tihimi rezervami in tihimi bremeni.

Kodrasti lasje

Skodrani lasje so lahko zelo lepi, če jih pravilno negujemo in oblikujemo. Kodrasta frizura je sicer kar precej zahtevna, saj so takšni lasje ponavadi precej suhi in skodrani. Na trgu sicer obstaja kar precej šamponov, balzamov, gelov in sprejev za oblikovanje kodrastih las. Če podedujete takšne lase, je najbolje, da se same odločite, kakšna dolžina vam najbolj pristaja. Lahko poskusite vse dolžine, od zelo kratke frizure, do srednje dolge in dolge. Dober frizer pozna različne frizure in obraze ter zna kombinirati, na ta način lahko priporoča posamezniku ali posameznici, kakšna frizura mu oziroma ji bo najbolj pristajala. kodriDober frizer vsako vrsto las lahko spremeni v dobro frizuro. Kodrasti lasje sicer najbolje izgledajo, če so lepi in negovani, pri tem pa ni pomembna dolžina. Včasih takšni lasje izgledajo brez življenja, dolgočasni in poravnani čisto ob obrazu. S pravilno nego pa se lahko kodrastim lasem naredi precej volumna, da izgledajo lasje bolj polni in zanimivi. Večkrat ob nakupu sušilca za lase zraven dobimo še tako imenovani difuzer, ki je namenjen prav kodrastim in valovitim lasem. Difuzer je okrogle oblike in ima izbočene špice, s pomočjo katerih med sušenjem, ko vrtimo difuzer po lasišču, nastane lepo oblikovana frizura z lepimi kodri. To ponavadi uporabljajo tudi v frizerskih salonih, če želimo takšno frizuro in imamo sami vsaj malo naravno skodrane lase. Če imamo ravne lase, pa bi želeli imeti skodrane ali valovite, pa je možno lase tudi umetno skodrati s pomočjo trajne, ki lahko drži kar nekaj časa, celo do nekaj mesecev. Vendar je tudi tu pomembna pravilna nega trajno skodranih las.

Igre za dva

Včasih, ko smo bili malo mlajši, smo igrice jemali čisto drugače, kot jih danes dojemajo otroci, je tako? Včasih nam je bilo samoumevno, da smo se igrali večinoma zunaj v naravi. Kaj pa danes? Danes pa otroci igrice dojemajo kot tiste igrice na računalniku. igre za 2Tudi igre za dva igralca so včasih imele čisto drugačen pomen. Ko smo včasih rekli igre za dva, smo imeli v mislih karte, človek ne jezi se in podobno. Zadnjič pa mi je nek mladenič povedal, da njemu to pomeni, da ima dve igralni konzoli. Tako da lahko igrice za dva igrata s prijateljem brez težav. Pa dovolj o tem, kaj je bilo včasih, pa kaj ne. Raje poglejva, kako lahko igre za dva prenesemo v sedanji čas. Kako lahko tudi našim otrokom omogočimo prijetnejše igranje, kot pa le zijanje v monitor. Poglejva najprej v fantovski svet. Kot Tipične igre za dva fanta bi lahko v enem mahu našteli kar štiri. Povezano pa je seveda z avtomobili, s čimer pa drugim. Eko dirkalne proge, ki jih najdete pri funky.si lahko dosežejo neverjetnih 7 metrov dolžine proge. Seveda ni to nekaj, kar se razteguje po celi hiši. Gre namreč za ovinke in ravnine. Vseeno pa je, ko jo pogledamo, velikost konkretna. Vsak od igralcev pa bo v roke vzel dinamo in ne daljinski upravljalnik. Ja, potrebno bo avtomobilčke poganjati po progi. To bo veselje. igre za punce Kaj pa igre za punce? Po navadi tukaj omenimo nekaj bolj mirnega, ali pa ustvarjalnega. Tako naj bo tudi sedaj. Punce obožujejo nakit. Še bolj s ponosom pa ga nosijo, če so ga izdelale same. Leseni set za izdelav o otroškega nakita je kot nalašč za najboljše preživljanje prostega časa. Na hitro smo omenili le malenkost od tega, kar lahko najdete pod rubriko igre za dva pri Funky.si. Bodite pripravljeni, saj boste s podporo prijetno presenečeni.

Ugodna ponudba parfumov

Prepričani smo, da ste se nemalokrat obregnili ob ceno, ki jo nosijo parfumi, saj se gibljejo vse od 10 pa do 150 evrov. Parfumi so resda dragi, a jih imamo zato tudi dlje časa, celo po več let, tako, da nam za dobre parfume ne bi smelo biti žal odšteti malo večje vsote denarja. Če bi dejansko vedeli, koliko dela je potrebnega za proizvodnjo parfumov, bi se vam cena nemara zdela še smešno poceni. Za en liter eteričnega olja jasmina je npr. potrebno nabrati kar 8 milijonov jasminovih cvetov, zato je tudi cena na liter parfuma izredno visoka. Vendar pa so skoraj vsi parfumi na trgu seveda sintetični, kar pomeni, da je njihov vonj umetno ustvarjen in zato cena ni tako zelo visoka kot bi bila, če bi bil vonj v steklenički popolnoma naraven. Parfumi, ki so na trgu, so tako tudi do 1000x cenejši kot bi bili parfumi, ki bi bazirali na naravni osnovi. Ugodno ponudbo parfumov lahko najdete v tej spletni parfumeriji.

Fotoaparati in njihova digitalizacija

Vse skupaj se je začelo leta 1980, ko je Sony prestavil fotoaparat Mavica, ki velja za prvi digitalni fotoaparat.  Prvi fotoaparati so bili izjemno dragi in kot taki dostopni predvsem novinarjem ter peščici entuziastov, ki so si jih lahko privoščili. Vse skupaj se je spremenilo med leti 91-94, ko se je več podjetij predstavilo z modeli, ki so bili dostopni širšemu krogu ljudi. Kljub visoki ceni so imeli prvi fotoaparati še ogromno napak in niso bili zelo uporabni. Eden prvih »consumer« modelov se je ponašal z ločljivostjo 376 x 284 slikovnih točk in 256 sivimi toni, tri leta zatem pa mu je sledil model z ločljivostjo 756 x 506 točk in 8-bitno barvno globino. Proizvajalci filmov so kmalu spoznali potencial in pričeli s samostojnim razvojem digitalne tehnologije. Predvsem Kodak in Fujifilm sta tako postala vodilna proizvajalca svetlobnih tipal. Z razvojem in napredkom so se napake prvih modelov omilile tako, da so novi fotoaparati kmalu izpodrinili klasične. S časom sta tako nastali dve večji skupini, v prvo sodijo fotoaparati za domačo rabo (predvsem kompaktni), v drugo pa profesionalni (SLR), ki jih uporabljajo fotografi ter novinarji.