Likvidacija podjetja

Likvidacija podjetja je lahko nujna po insolvenčnem postopku ali pa jo prostovoljno izvede lastnik. V obeh primerih se poslovanje konča, premoženjske predmete — če je mogoče – prodamo, posamezne predmete, ki jih ni mogoče prodati, lahko morda podarimo, ostalo pa ob upoštevanju okoljevarstvenih predpisov odstranimo. Ob likvidaciji so dogajanja okoli financ močno odvisna od tega, ali je lastnik podjetja likvidacijo želel ali pa ga je vanjo prisilila trajna kriza podjetja. Če odmislimo primere, ko lastnik namerno povzroči insolvenco zato, da bi oškodoval upnike in se osebno okoristi, je likvidacija v okviru insolvenčnega postopka za podjetnika vedno nezaželena, saj s podjetjem izgubi vir dohodkov in svoje premoženje, ki je morda še vezano v podjetju. Likvidacijo preprečimo pravzaprav samo tako, da ustanovimo družbo, ki prevzame nelikvidno družbo; ustanovi jo lastnik podjetja ali tretja oseba z novim kapitalom in jo kot potencialnega kupca predstavita insolventemu podjetju. Ali ta družba lahko prevzame podjetje, odločata predvsem skupščina upnikov in insolvenčno sodišče. Do prostovoljne likvidacije pride praviloma le, če podjetja ni mogoče prodati ali če si lastnik od likvidacije obeta večji dobiček kot od prodaje podjetja v celoti. Vendar prav tako, kot ni zastonj vstop v podjetniško življenje, ni zastonj tudi izstop iz njega. Veliko znesejo odpravnine sodelavcem, ki izgubijo zaposlitev; o odpravninah se s podjetnikom dogovorijo v okviru socialnega plana. Izplačila zahtevajo tudi pasivirane obveznosti (tiha bremena), ki niso bile navedene ali so bile navedene z nezadostno vrednostjo. To so n.pr. zagotovila pokojnin iz pokojninske blagajne podjetja, ki niso navedena v pasivi (t.im. stara zagotovila), nikakršne ali premajhne rezervacije za odstranitev škode, povzročene na okolju vključno z obveznostjo rekultiviranja (predvsem pri rudarskih podjetjih), latentne odškodninske obveznosti iz nedokončanih pravnih postopkov in tekočih garancij brez zadostno oblikovanih rezervacij. Po drugi strani pa izkupički od prodaje kažejo, ali se v določenih premoženjskih predmetih v bilanci dejansko skrivajo želene tihe rezerve in ali premoženjski predmeti, ki niso navedeni v bilanci (n.pr. patenti, ki jih je izdelalo podjetje samo), prinašajo izkupičke od prodaje. Finančni rezultat likvidacije je očitno povezan s težko predvidljivimi tveganji. Napačna je domneva, da podjetniku po koncu likvidacije ostane likvidacijski dobiček v višini lastnega kapitala, izračunanega z bilanco pred začetkom likvidacije, ob upoštevanju načela going-concern. Za približno sliko o pričakovanem likvidacijskem dobičku moramo sestaviti bilanco, v kateri so s posamično prodajno vrednostjo navedeni vsi premoženjski predmeti in dolgovi vključno s tihimi rezervami in tihimi bremeni.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

three × four =

CommentLuv badge