Zgodovina stenskih ur

Zgodovina stenskih ur

 

stenska uraUre so zanimive naprave, ki so na voljo v tisoč in eni izvedbi. Poznamo povsem mehanične, digitalne in celo atomske. Tu vam bomo na kratko pojasnili, kako se te ure razlikujejo med seboj in zakaj uporabljamo nekatere pogosteje o drugih. Zanimivo in predvsem ugodno ponudbo stenskih ur pa najdete na http://www.ducat.si/dom-vrt/stenske-ure-in-druge.html.

 

Predhodniki stenskih ur

Sončne, vodne in peščene ure

Najprej si poglejmo, kako se je sploh vse začelo. Prve ure so bile nam vsem znane sončne in senčne ure, ki so jih prvi izdelali že v starem Egiptu in stari Grčiji. Verjetno si lahko predstavljamo, da niso bile najbolj natančne in že oblaki, kaj šele noč, so jih čisto “pokvarili”.

Naslednja stopnja v razvoju je bila vodna ura, t.i. Clepsydra. Delovanje je bilo precej preprosto: v relativno velik lonec so izvrtali majno luknjico in vanj natočili vodo. Ob prvi uporabi so s pomočjo sončne ure označili črtice na gladini vode ob vsaki polni uri in s tem je bila vodna ura pripravljena za uporabo. Sicer je delala tudi v oblačnem vremenu in ponoči, a tudi ta izvedba ni bila brez slabosti: če je bilo prevroče, je voda izhlapevala, če je bilo premraz, je voda zmrznila. Te slabosti so vodile do izuma peščenih ur, ki jiih dandanes najraje uporabljamo pri kuhanju mehkokuhanih jajčk.

Mehanske ure

Mehanske ure so bile sprva precej preproste: utež je počasi padala in s tem enkomerno pretvarjala potencialno energijo v kinetično energijo urinega kazalca. Zaradi izjemne velikosti so bile te ure zgrajene v stolpih, saj bi drugače utež prekmalu dosegla tla. Natančne so bile do 2 uri na dan, kar je bil v tistih časih izjemen dosežek. Ne boste verjeli, a še dandanes se najde kakšen primerek teh ur z utežmi, na primer v Angliji stoji taka iz leta 1386, v Franciji pa iz leta 1389.

Nihajne stenske ure

Naslednji velik skok v tej “evoluciji merjanja časa” predstavljajo nihajne ure. Galileo je leta 1581 odkril, da nihajne ure do trenutka, ko jim zmanjka nihajne energije, čas merijo neverjetno natančno. Z neprestanim nihanjem pa so lahko relativno natančne v neskončnost! Verjetno pa je pri teh urah najboljše pomirjevalen učinek nihala, zaradi česar jih še vedno uporablja zelo veliko gospodinjstev.

Prve resne težave – kako meriti čas na morju?

Na morju so se mornarji sprva orientirali predvsem po zvezdah. A tovrstna orientacija je uporabna le, ko potuješ v smeri sever-jug ali obratno. Leta 1707 se je zgodilo več pomorskih nesreč, v katerih je umrlo več kot 1000 ljudi, zaradi česar se je britanska oblast odločila, da razpiše nagrado v višini takratnih 20,000 funtov, ki bo pripadala tistemu, ki bo iznašel način za natančno merjenje časa na morju.

Mož po imenu John Harrison je za razpisano nagrado slišal leta 1728 in je začel mrzlično delati na uri z zahtevanimi lastnostmi. Triintrideset let kasneje in po treh nedelujočih urah je na dan prišel njegov četrti model ure. Posadka angleške ladje jo je testirala na poti na Jamajko, kamor so prišli v 161 dneh. In ura? Ura je zaostajala vsega 5 sekund! John je osvojil nagrado pri svojih 79 letih.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

16 − 12 =

CommentLuv badge